Jože Mencinger, Pozitivna Slovenija

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Jože Mencinger >>

Veliko je govora o tem, da bi evropske države, ki jih je kriza najbolj prizadela, bile na boljšem, če bi imele lastno, nacionalno valuto. Zakaj naj Slovenija ostane del evroobmočja oz. zakaj naj ga zapusti?
Evro je političen projekt brez trdnih ekonomskih temeljev, postal je nekakšno evropsko »bratstvo in enotnost«, njegova večnost je bila samoumevna, izstop iz evra sploh ni bil predviden. V evro območje so sprejeli države, ki niso izpolnjevale meril za optimalno denarno področje. Zato ni bilo težko predvideti, da bo v krizi zabredel v težave in da bo postal mlinski kamen na vratu posameznih članic. A ne bodo se mu odrekle, saj se ga ne znajo, ne upajo ali ne morejo znebiti.
Kdor ni v evro območju, je v krizi na boljšem kot tisti, ki je, a vanj ne spada. Če prvemu zmanjka denarja za plače in pokojnine, ga v skrajni sili natiska in si pomaga z devalvacijo in inflacijo, drugi tega ne more. Preostaja mu »beračenje«.
Sloveniji evro ne škoduje, saj po značilnostih, ne glede na zdajšnjo krizo, sodi v denarno področje nemške marke, to je na »sever«, ki ustvarja presežek na tekočem računu. Zaradi majhnosti gospodarstva bi evro, čeprav bi imeli tolar, opravljal večino funkcij denarja, tako kot jih je nekdaj nemška marka.

V EU države »tekmujejo« med sabo, katera bo imela do podjetij najbolj prijazno davčno in delovno zakonodajo, da bi jih pritegnile in ohranile/ustvarile delovna mesta. Je to za vas problematično? Zakaj? Morebitni ukrepi za zamejitev »konkurence do dna«?
Povedano naravnost: prijazna davčna zakonodaja pomeni nizke davke in malo sociale, prijazno delovna zakonodaja pa v kriznih časih predvsem lažje odpuščanje. A ne gre le za konkurenco med članicami, za njo se skriva konkurenca s svetom, tu pa je EU obsojena na neuspeh, saj socialno tržno gospodarstvo, kakršno je Evropa zgradila po drugi svetovni vojni, ne more konkurirati socialno mnogo bolj brezobzirnim družbam. EU je v strategiji Evropa 2020 končno le priznala, da ji je globalizacija grožnja in ne priložnost. Od tega do ukrepanja pa je še dolga pot; EU je zamudila vsaj desetletje, da bi preprečila udeležbo v gospodarskem kanibalizmu, ki je na koncu »konkurence do dna«.

Podpirate prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA? Zakaj?
Ne. Večji trg naj bi vsaj teoretično vsem prinašal koristi in naj bi BDP zaradi sporazuma v petih letih povečal za 1 odstotek. Kako so to izračunali, ne vem; ob »pravih« predpostavkah je mogoče izračunati karkoli. Ena od stvari, ki naj bi jih vseboval sporazum, je na primer gensko spremenjena hrana. Sam o njenih siceršnjih dolgoročnih posledicah ne znam soditi, ekonomske pa so bolj ali manj jasne. Evropa tudi brez gensko spremenjene hrane pridela dovolj in preveč, od nje bodo zato imele koristi multinacionalke, v Evropi pa bo še več odvečnih kmetov, opuščenih kmetij in manj raznovrstnosti.

Bi morala EU imeti enotno zunanjo politiko, tudi če bi to omejilo neodvisnost nacionalnih? Pojasnite.
Zunanja politika EU, pa naj bo enotna ali nacionalna, temelji na preračunljivosti – proti diktatorjem nimamo nič, če nam koristijo. Šele, ko so prizadete naše koristi, nas začne skrbeti demokracija pri njih. Tako je tudi z Ukrajino: malo mar nam je, če smo s spodbujanjem ene strani in praznimi obljubami državo pomagali pognati v vsesplošen kaos, skrbi nas le, ali bomo imeli pozimi dovolj plina. Pravih gospodarskih ukrepov si ne EU in ne posamezna članica ne upata sprejeti, gre za dvorezen meč, ki največkrat bolj udari tistega, ki ga izvleče. Slovenija je sicer pri tem nepomembna, a zakaj je zdaj referendum, na katerem je utemeljena neodvisnost Slovenije, v delih Ukrajine nekaj povsem zavržnega, o razlogih zanj pa se sploh ne vprašamo.

Evropski parlament je decembra zavrnil t.i. poročilo Estrela, s katerim bi evropski poslanci dali jasen znak odločevalcem v državah članicah, naj začnejo dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti. Kakšno je vaše stališče do umetne prekinitve nosečnosti?
To, da je parlament zavrnil poročilo oziroma se je odločanju izognil, se zdi razumljivo. Tudi sam bi se najraje izognil odgovoru na vprašanje.
Seveda sem za dosledno spoštovanje pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu. Toda, ali gre res le za odločanje o svojem telesu?

Navedite razloge, zakaj gejem in lezbijkam ne pripadajo enake pravice kot vsem ostalim.
Za to, da lezbijkam in gejem ne bi pripadale enake pravice kot drugim, ni nobenega razloga. Formalno jih tudi imajo, dejansko pa zaradi predsodkov najbrž ne, predsodkov pa se ne da kar tako hitro odpraviti. Vseeno se ti hitro zmanjšujejo – pred nekaj desetletji je šlo za tabu.

Kaj menite o trenutnem pravnem statusu indijske konoplje? Ste za sprostitev zakonodaje pri nas in na ravni EU? Zakaj?
Po tem, kar vem, ne vem pa veliko, saj nisem zdravnik, sem za sprostitev zakonodaje o indijski konoplji. Prepoved se mi zdi nesmiselna. Alkoholizem je v Sloveniji nedvomno mnogo večje družbeno zlo, kot bi bila kdaj koli lahko zasvojenost s hašišem, pa je alkohol dovoljen. Tudi izkušnje iz razdobja prohibicije v ZDA so poučne – prepovedi so neučinkovite, njihovi stranski učinki, kot je kriminal, so tudi znani. Sicer pa se tudi pri tobaku sprenevedamo. Na škatlicah piše, da tobak ubija, država pa z veseljem pobira davke, ki jih prinaša. Če bi bili dosledni, bi morali povedati tudi, ne le, da tobak »ubija«, ampak če res, zmanjšuje tudi izdatke za pokojnine.

Vsi kandidati za predsednika Evropske komisije so napovedali, da bi v primeru izvolitve pozornost namenili uvedbi enotne zakonodaje na področju informacijske tehnologije in interneta. Zakaj je »digitalna Unija« nujna? In na kaj bi morali biti ob uvajanju enotne zakonodaje pozorni?
Meni se »digitalna unija« ne zdi prav nič nujna. A, ker nisem inženir, o informacijski tehnologiji premalo vem, da bi o tem, razen, da ne vem, lahko sploh kaj rekel. Proti enotnosti nasploh in enotnosti zaradi enotnosti imam precej pomislekov; poenotena družba me skrbi že zato, ker je dolgočasna. Ne vem tudi, kaj poenotenje pomeni za nadzor posameznikov – ga bo zmanjšalo ali povečalo? Možnosti uporabe informacijske tehnologije in najbrž tudi dejanska uporaba za nadzor je že daleč presegla vse, o čemer je pisal Orwell. Pa tudi sicer je takšnih in drugačnih unij v EU že zdaj preveč, še ene ne rabimo.

Kaj bi morala biti prednostna naloga nove Komisije? Kako bi vi reševali to prioriteto? In kako boste dosegli, da bo vaš glas slišan in upoštevan?

Zmanjšanje brezposelnosti, posebno mladih, je med kandidati najbolj popularno geslo. A kako to narediti, ne ve nihče, tudi jaz ne. Ne gre pa spregledati povezanosti med gospodarsko aktivnostjo in zaposlenostjo. Brezposelnost je mogoče zmanjšati le z vračanjem proizvodnje v Evropo, s trgom dela, kakršnega je imela povojna Evropa ali kakršnega ima na primer Avstrija, ter z opustitvijo ideje, da Evropa lahko z zmanjševanjem socialnih pravic konkurira mnogo bolj brezobzirnim družbam. Če bi Evropska komisija namesto ustvarjanja »družbe znanja«, kar se lepo sliši, a je le leporečje, pred desetletjem od evropskih multinacionalk zahtevala, da tudi na »kitajskem« spoštujejo minimalne socialne norme, bi bilo seljenja proizvodnje v te dežele mnogo manj, evropska industrija bi bila manj uničena, brezposelnost v Evropi mnogo manjša, protekcionizem pa manj potreben.
Če bom izvoljen, se nameravam priključiti manjši levi politični grupaciji, v kateri bo moje mnenje slišano, in ki hoče EU spremeniti.

Preberite si še odgovore Benjamina Rolanda Vaza Ferreira, nosilca liste Piratske stranke; Zmaga Jeličiča Plemenitega, nosilca liste Slovenske nacionalne stranke; Igorja Šoltesa, nosilca liste Verjamem; Igorja Lukšiča, nosilca liste Socialnih demokratov; Senka Pličaniča, nosilca liste Državljanske liste; Darje Radić, nosilke liste Zares. (er)